Na gala prireditvi ob Pomladnem festivalu 2026 so gledalci doživeli prizor, ki je še pred nekaj leti deloval kot znanstvena fantastika.
Humanoidni roboti so na odru izvajali borilne veščine skupaj z mladimi plesalci, njihovi gibi pa so bili presenetljivo usklajeni, tekoči in vizualno impresivni.
Sinhronizirani gibi, akrobatski obrati in natančno tempirani udarci so pokazali, kako daleč je napredovala robotika. Marsikdo je nastop doživel kot dokaz izjemnega tehnološkega razvoja in ambicij Kitajske na področju umetne inteligence. Vizualno je šlo za brezhibno združitev umetnosti in tehnologije.
A poleg navdušenja so se pojavili tudi pomisleki. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da takšni odrski nastopi ne odražajo dejanske robustnosti robotov v realnem, nepredvidljivem okolju. Večina gibov je rezultat dolgotrajnega treniranja in t. i. imitacijskega učenja, kjer se roboti učijo s posnemanjem v nadzorovanih pogojih. To pomeni, da njihova prilagodljivost zunaj natančno programiranih scenarijev ostaja omejena.